NARAVNOGEOGRASKE ZNAČILNOSTI GORIČKEGA

Goričko je mejno gričevje v skrajnem severovzhodnem delu države. Leži med mejo z Avstrijo na zahodu, mejo z Madžarsko na severu in vzhodu ter Mursko ravnjo na jugu.

POVRŠJE, KAMNINE, VODE

Zahodno Goričko v porečju Ledave in njenih pritokov je po geološki zgradbi za spoznanje starejše in po kamninski sestavi bolj pestro od vzhodnega dela. Ledava je ob tektonski prelomnici izoblikovala širšo dolino in ustvarila možnost za gostejšo poselitev.

Srednje Goričko v porečju Bodonskega, Mačkovskega in Martjanskega potoka omejuje na jugu pleistocenska terasa ob prehodu v ravninski svet, na severu pa razvodnica med Krko in Ledavo. Območje je zgrajeno iz pleistocenskih usedlin in je močno razrezano.

Severovzhodno Goričko se razteza v porečju Velike Krke, ki je bolj v položnem svetu izoblikovala nekoliko širšo dolino. Proti vzhodu se odpira na Madžarsko stran.

Jugovzhodno Goričko odmakajo Mala Krka ter Kobiljanski in Bukovniški potok. Gričevnat svet se proti jugovzhodu polagoma spušča in brez izrazitega prehoda preide v osrednjo Mursko ravan. širših dolin tukaj ni.

Gorice so skoraj v celoti zgrajene iz terciarnih usedlin nekdanjega Panonskega morja. Kamnine so še slabo sprijete in zato močno podvržene delovanju zunanjih sil. Usedline so potoki razrezali in spremenili v gričevnat svet.

Severozahodni del Goričkega se po geološki zgradbi in kamninski sestavi loči od ostalega terciarnega sveta. Ob avstrijski mej prihajajo na površje paleozojski skrilavci. Ker so ti odpornejši, so reliefne oblike bolj strme in izstopajo od ostale, mnogo bolj umirjene terciarne okolice.

Površje Goričkega odmakata Ledava in Krka s pritoki. Potoki, ki se izlivajo v Ledavo, tečejo večinoma od severa proti jugu. Pri prehodu na ravnino, kjer se jim strmec zmanjša, odlagajo gradivo in oblikujejo veliko manjših vršaje. Pritoki Krke odtekajo od zahoda proti vzhodu. Dolina Ledave ima nižjo nadmorsko višino kot dolina Krke, zato imajo potoki, ki se izlivajo v Ledavo večjo erozijsko moč in so globlje vrezani v pleistocensko osnovo.

Skoraj celotno Goričko se po številnih vodotokih odmakata v reko Muro. Najvecji delež voda z Goričkega odteče po treh pritokih Mure; Ledavi, Krki in Kucnici. Ledava ima visoko vodo ob spomladanskem deževju, ki ga spremlja taljenje snega. Nizko vodo ima med poletno pripeko in pozimi. Da bi ublažili visoke vode ob močnejših nalivih in neurjih, so zajezili Ledavo nad Domajinci (Ledavsko jezero).

                                    

 

PODNEBJE, PRST, RASTJE

   Goričko je z vzhoda na široko odprto vplivom celinskega podnebja z vročimi poletji in mrzlimi zimami. Z zahoda te kraje, zlasti poleti, blaži svež gorski zrak vzhodnih Alp.

V petih mesecih od maja do septembra, lahko pričakujemo temperature nad 30 ºC. Pogosto so najvišje temperature povezane z daljšim sušnim obdobjem. Vzhodni del Goričkega je najmanj namočen predel Slovenije. Povprečno pade letno nekaj nad 800 mm padavin, od tega največ v vegetacijski dobi. Med majem in avgustom pade polovica vseh padavin, večinoma v obliki nalivov.

V ozkih dolinah, ki so večinoma vlažne in redkeje poseljene, se pojavljajo parapodzolne in oglejene peščeno-ilovnate in glinaste prsti. Primerne so za travnike, v dvignjenih delih pa tudi za njive. Slemena in višja pobočja, zlasti v osrednjem delu Goričkega, pokrivajo pešceno-ilovnate prsti s kremencevim peskom in prodom. Na splošno se izmenjujejo lahko prepustne do težje prepustne prsti.

Peščeno prodnata tla so večinoma pokrita z borovimi gozdovi.Podobno je tudi v severnih legah in na bolj strmih pobočjih.

V razgibanem reliefu prispevajo k denudaciji in eroziji prsti površinske in podnebne razmere. K eroziji prsti prispevajo tudi poletna neurja. Kmetje se pred erozijo borijo tako, da čez njive na nagnjenih pobočjih skopljejo jarke. Na ta način omilijo ploskovno odnašanje prsti. Površine, kjer je bil boj z erozijo zemljišč neuspešen, so pogozdili.


TURIZEM

Na Goričkem je veliko možnosti za turizem. Narava je neokrnjena, povsod veliko živali, dreves, svežega zraka in ostalih dobrot, ki jih v mestu ni. Turisti pridejo na Goričko nabirat predvsem gobe in kostanje. Uživate lahko ob sprehodih po naravi - ob številnih potokih, njivah, vaških cestah in ostalem. Veliko turistov vmes "skoči" še po nakupih v bližnjo Avstrijo ali na Madžarsko.

Tudi za prenočišča je poskrbljeno. Najboljša možnost so številne turistične kmetije, kjer lahko prenočite za drobiž in okusite domače - Goričke - dobrote. Najti je moč tudi številne vinotoče, ki so odprti le ob vikendih, ponujajo pa domača vina, narezke, obložene kruhke in podobno. Na zrezke, kokakolo ali pivo pa pri njih kar pozabite, saj jih ne boste dobili. Vsi se namreč trudijo, da bi ponudili kar najbolj domače izdelke.

Ko se odpravljate na Goričko, vam svetujemo, da se o željeni lokaciji pogovorite s kakim domačinom. Če ne poznate tukaj nikogar, lahko vprašate tudi v našem forumu in sigurno se bo našel kdo, ki vam bo vedel pomagat in svetovat. Veliko je namreč "skomercializiranih" kmečkih turizmov, ki so v vsakem katalogu, predstavljeni z lepimi slikami, v resnici pa nimajo niti domačega kruha in vina.
Na voljo imate tudi gozdne učne poti, kjer se lahko v miru sprehodite in naužijete svežega zraka. Predlagamo vam, da ob obisku na Goričkem vprašate tudi za domačo rdečko (domače rdeče vino). Veliko obiskovalcev je nad njo zelo navdušenih. Seveda se da to vino tudi kupiti - povprašati je treba le okoli po hišah. Ima jo skoraj vsak in večina jih je tudi pripravljena prodati za drobiž (od 100sit za liter naprej)

V kolikor se odločate za obisk Goričkega, si oglejte tudi našo področje turizem, kjer je zbrano kar nekaj opisov poti, turističnih informacij, slik,... o Goričkem. Verjamemo, da vam bodo v pomoč.

 

                           Za goricko.net je ta članek napisala: Zdenka HOLSEDL

Sorodni članki:

Gospodarstvo na Goričkem

Prebivalstvo in naselja na Goričkem

Arhitektura na Goričkem

Ledava- največja gorička reka

Turizem

Goričke jedi


Oglejte si tudi našo fotogalerijo s slikami z Goričkega: fotogalerija - Goričko.

Povejte za to stran svojim prijateljem!

Nazadnje posodobljeno nedelja, 15.01.2006 @ 01:43