RAZVOJ PERMAKULTURE V SLOVENIJI

Med 30. majem in 1. junijem je v vasi Kruplivnik na Gorickem potekala delavnica o permakulturi. Ta življenjski slog želi ponovno vzpostaviti star, harmonicen odnos med ljudmi in pokrajino, ki ljudi oskrbuje s hrano, energijo in zašcito ter zadovoljuje njihove nematerialne potrebe. Interes za delavnico kaže, da bi lahko Goricko postalo nosilec trajnostnega razvoja v Sloveniji.

V majhni vasi se je zbralo štiriindvajset ekološko usmerjenih tecajnikov iz vse Slovenije, ki so željni znanja odkrivali svet permakulture. Zamisel temelji na skrbnem nacrtovanju posestva in vsakodnevnih opravil, razumevanju komplementarne ekonomije ter trajnostne zasnove bivališc in naselij. Permakulturni ucitelj, g. Janez Božic, je na posestvu zakoncev Lamprecht vodil študijo primera in na prakticnem primeru predstavil, kako poteka izgradnja sonaravnega nacina kmetovanja in bivanja od osnovnega nacrta do realizacije. Zanje je kljucno zavestno nacrtovanje in ohranjanje optimalno donosnih kmetijskih ekosistemov, ki posnemajo znacilnosti naravnih ekosistemov glede svoje raznolikosti, uravnoteženosti in prožnosti. Principe permakulture sta v sedemdesetih letih razvila Avstralca Bill Mollison in David Holmgren, izraz pa sta sestavila iz besed permanentna agrikultura (trajno kmetijstvo). Poleg ekološke pridelave hrane posveca ta življenjski slog posebno pozornost tudi izmenjavi izkušenj, delitvi nalog in skrbi za kvalitetne medcloveške odnose.

Oblikovanje trajnostnega nacina bivanja vkljucuje štiri faze in tecajniki so prehodili prve korake na študijskem primeru novega posestva. Prva faza naslavlja lastnika parcele in vkljucuje razumevanje njihovih potreb in ciljev. Zakonca Lamprecht sta se odlocila za ta življenjski slog v iskanju pristnega stiku z naravo, potrebe po miru in želji po ekološki samooskrbi s hrano. Druga faza se osredotoca na posestvo in njegovo lego. V tej fazi preucimo položaj parcele glede smeri neba in razpoložljivost naravnih virov. Permakultura skuša trajnostno izrabiti naravne danosti in jih vkljuciti v oblikovanje sonaravnega nacina bivanja. V tretji fazi odkrivamo dinamicnost naravnih ekosistemov in njihova nihanja tekom leta. Zanimamo se za preplet klimatskih tokov, kot so razpoložljivost soncne svetlobe, temperaturna nihanja, vodnatost in vetrovnost. Tem se obicajno podrejajo neklimatski tokovi, ki so povezani z vegetacijo, živalmi in clovekom. Zadnja faza združuje zbrana dejstva in jih uporabi pri conaciji zemljišca. To nam omogoca, da pravilno umestimo hišo na parcelo, da prepoznamo možnosti za izrabo alternativnih energijskih virov in da izberemo primerne kulturne rastline vkljucno z njihovo optimalno zasaditvijo. Lastnika bosta na severni legi zgradila pasivno biohišo, ki bo vecji del leta obsijana z južnim soncem in s tem bistveno zmanjšala potrebo po kurjavi. Pri tem projektu sodeluje strokovnjak biogradnje in domacin, g. Stojan Habjanic, ki je že predlagal uporabo naravnih materialov, kot so les, slama in ilovica, in so del naravnega okolja na posestvu.

Permakultura je vec kot le sonaravni bivanjski model in danes se vse manj ukvarja s pridelavo hrane in vse bolj z najširšimi vidiki bivanja. Sožitje med clovekom in naravo se širi tudi na podrocje medcloveških odnosov in v svetu se kmetije s sorodnim odnosom do narave povezujejo v prava ekonaselja. Na Gorickem smo v zadnjih letih prica vedno vecjemu ekološkemu ozavešcanju in tudi pionirskim projektom na podrocju biogradnje. Tamkajšnji krajinski park ima zato izjemen potencial, da se preoblikuje v prvo slovensko ekoregijo.

Peter Simcic